Oče dela sinu krivico

Vaš sin ima srečo, da ima mamo, ki ga podpira in verjame vanj. V svojem pogledu na situacijo ste realni in jo v nasprotju z možem razumete. Zavedate se pomena notranje motivacije za uspeh pri študiju. Ničesar ni, kar bi jo lahko nadomestilo. Ugled, družbeni status, denar, to ponuja sinu vaš mož, ker ne razume, da se ne more fanta prisiliti v nekaj, kar ga absolutno ne zanima in ne veseli. To, kar mu ponuja, temelji le na racionalnih materialnih argumentih. 

Vaš mož je človek, ki mu mnogo pomenijo socialni status, ugled in denar. S tem se hrani njegov ego. V sinu vidi orodje, ki bi njegov status še povzdignilo. Čuti se globoko prizadetega in izdanega, ker ne izpolnjuje njegovih pričakovanj. Od tod tudi izbruhi nezadovoljstva in celo sovraštva do njega. Edino pravilno je, da gre sin po svoji poti in uresniči svoje notranje zmožnosti. Strinjam se z vami, da bo uspešen v tistem, kar si želi in čuti močno željo in potrebo, da uresniči, da ostane zvest samemu sebi. 

Notranja motivacija je tista sila, ki mu narekuje zanj pravo izbiro. Je energija, ki je racionalno ne moremo razložiti. Njen vir je v čustvenem, doživljajskem svetu posameznika, in ne v racionalnem. Ljudje, ki opravljajo svoje delo z močno notranjo motivacijo, so pri tem močno osebno zavzeti, so uspešni, kar pa ni nujno povezano z dobrim zaslužkom. Svoje delo pogosto doživljajo kot poslanstvo. Pravite, da ima vaš sin že od otroštva množico različnih interesov in je v njih tudi dejaven in uspešen. 

Ni se vam treba bati za njegovo prihodnost, si bo že znal izbrati tisto dejavnost, ki mu bo omogočala tudi materialno preživetje. Še naprej mu ponujajte podporo tako kot doslej, ne glede na njegove odločitve. Lahko se zgodi, da se bo prej odselil od doma, ker ga oče zavrača. Vem, da se vam zdi ta možnost kruta, po drugi strani pa je za sina lahko tudi koristna. Še vedno bo imel vašo moralno podporo in verjetno tudi deloma materialno, hkrati pa možnost, da se osamosvoji in odraste. Zdi se mi, da je na dobri poti. Vem, kako težko vam je, ker med očetom in sinom ni zdravega odnosa. Odgovornost za nastalo stanje je na očetovi strani. Ves čas se že trudite, da bi mož spregledal, da v odnosu do sina ravna napačno. Ostanite pri svojih stališčih in upajte, da se možu nekoč utrne iskrica v srcu in začuti, kakšno krivico dela svojemu sinu. Možnost za to obstaja in bo obstajala, dokler bo živ. In tako tudi vaše in sinovo upanje. Morda bo nekoč začutil, da je lahko ponosen na svojega sina. To vam tudi iz srca želim.