Sreda, 30. 1. 2019, 18.16
5 let, 2 meseca
V Sloveniji močno narašča povpraševanje po oskrbovanih stanovanjih
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
1,24
1
Za Slovenijo velja, da se prebivalstvo hitro stara, povečuje se delež prebivalstva, starejšega od 65 let, in zmanjšuje delež prebivalstva v aktivni dobi.
Demografska slika Slovenije kaže, da je že skoraj tretjina prebivalcev starejša od 65 let. Vse več starejših se zaveda, da morajo poskrbeti za varno in brezskrbno starost. Povpraševanje po oskrbovanih stanovanjih tako za nakup kot tudi najem zato močno narašča.
Oskrbovana stanovanja, uporablja se tudi izraz varovana stanovanja, so arhitekturno prilagojena potrebam starejših z lastnim gospodinjstvom. Stanovanja imajo širša vrata in hodnike, večje in prilagojene kopalnice, velika dvigala, podi so brez pragov, so energetsko varčna …
Stanovalci lahko v njih živijo popolnoma samostojno. Če ne morejo več v celoti poskrbeti zase, se lahko ob določenih stroških odločijo za dodatno pomoč oskrbnika, 24-urno asistenco ali pomoč zdravnika. Oskrbo lahko stanovalci naročijo tudi le za določen čas in jo pozneje, ko se jim stanje izboljša, odpovejo.
Najem neprofitnih najemnih oskrbovanih stanovanj mogoč po 65. letu
Načeloma so namenjena osebam, starejšim od 65 let, ki jim zdravstvene razmere dopuščajo samostojno bivanje. A ta omejitev velja le za najem neprofitnih ali socialnih stanovanj, sploh tistih v lasti Nepremičninskega sklada pokojninskega in invalidskega zavarovanja.
V objektih, kjer so na voljo tako klasična kot oskrbovana lastniška stanovanja, pa starostne omejitve ni. "Gre za tako imenovano mešano rabo, kjer objekti ne postanejo geto starejših prebivalcev. Nikakor jih ne moremo enačiti z domovi upokojencev. Celotna Evropa razmišlja v tej smeri," pojasnjuje Miha Jarc, direktor podjetja Mijaks in pionir gradnje oskrbovanih stanovanj v Sloveniji.
Oskrbovana stanovanja so običajno dražja
Oskrbovana stanovanja lahko kupi vsaka pravna ali fizična oseba, nakup pa ni pogojen s paketom storitev za starejše. Lahko tudi kot naložbo in ga oddaja v najem, dokler ga sam ne potrebuje.
So pa zaradi posebnih zahtev gradnje, ki je prilagojena potrebam starejših oseb, običajno dražja od klasičnih. Cene se gibljejo okoli 150 tisoč evrov. V Centru dobrega počutja v ljubljanskih Murglah je na primer treba za kvadratni meter odšteti do 2.500 evrov.
Center starejših Izola s 60 oskrbovanimi stanovanji.
Kot pravi Jarc, po njih večinoma povprašujejo starejši ljudje. V desetletju so zgradili več kot 350 oskrbovanih stanovanj, v prihodnjih treh letih načrtujejo gradnjo 600 novih. Tako za najem kot prodajo.
Večina kupcev dodatnih storitev sploh ne potrebuje
Večina njihovih kupcev po njegovih besedah ne potrebuje nobenih dodatnih storitev, ki jih oskrbovana stanovanja sicer nudijo, temveč ti predvsem iščejo novo in prilagojeno lastniško stanovanje z nizkimi stroški.
"Ko sem začel s konceptom gradnje oskrbovanih stanovanj, so jih številni primerjali z domovi za ostarele. Potrebovali smo desetletje, da so ljudje doumeli razliko in postali bistveno bolj poučeni. Zelo se je povečalo tudi povpraševanje," pravi Jarc. Ob tem opozarja, da ni dovolj le zgraditi objekt, temveč je ključna celotna zgodba; od projektiranja, upoštevanja potreb kupcev in oskrbe stanovalcev.
Nepremičnine številnim predstavljajo preveliko breme
Pionir v gradnji oskrbovanih stanovanj Miha Jarc opozarja, da ni dovolj le zgraditi objekt, temveč je ključna celotna zgodba; od projektiranja, upoštevanja potreb kupcev do oskrbe stanovalcev.
V nasprotju s tujino imajo Slovenci v lasti bistveno več nepremičnin. Te so številnim postale prevelike ali predrage za vzdrževanje.
"Večina Norvežanov se po 70. letu preseli v manjše nepremičnine, ki jim nudijo cenejše in bolj kakovostno življenje. V slovenskih zidovih pa leži ogromno neizkoriščenega kapitala, ki ne služi več svojemu namenu oziroma lastnikom celo predstavlja breme. Starejši s prodajo svoje energetsko neučinkovite hiše praviloma dobijo več denarja kot odštejejo za nakup novega in energetsko učinkovitega oskrbovanega stanovanja. Starejše hiše kupijo mladi, ki jih obnovijo in energetsko sanirajo. Državi zato ni treba graditi novih domov za ostarele, saj se s pojavom oskrbovanih stanovanj ponuja nova oblika bivanja. Tako bi bili zadovoljni mladi, starejši in država," je prepričan Jarc.
Vsa državna oskrbovana stanovanja zasedena z najemniki
Kot dolgoročna rešitev za starejše je tudi oskrba na domu, saj na bivanje v domu za starejše ta hip čaka več kot tri tisoč ljudi. Primanjkuje tudi najemniških oskrbovanih stanovanj. Nepremičninski sklad pokojninskega in invalidskega zavarovanja je lastnik 360 oskrbovanih najemnih stanovanj po vsej Sloveniji, namenjenih izključno oddaji.
Vsa so zasedena, saj so najemnine ugodne. V povprečju znašajo 5,8 evra za kvadratni meter, kar za 40 kvadratov veliko stanovanje v povprečju pomeni 230 evrov mesečno. Je pa odvisno od lokacije, starosti stanovanj … Slovenski državljani lahko zanje kandidirajo oziroma se uvrstijo na prednostno listo šele po dopolnjenem 65. letu starosti. Pogoj je tudi sposobnost samostojnega bivanja in zmožnost plačevanja stroškov.
Trenutno začenjajo gradnjo 60 oskrbovanih najemnih stanovanj na Bledu, ki bodo vseljiva konec prihodnjega leta. Največ zanimanja opažajo za najem oskrbovanih stanovanj na Obali in v mestnih občinah, kjer načrtujejo širitev zmogljivosti. Na vprašanje, za koliko povpraševanje presega ponudbo, na skladu ne morejo odgovoriti. Razlog je v tem, da številni oddajo prijave za najem, a se ob sproščeni razpoložljivosti stanovanj zanj ne odločijo. Na Škofljici se je na primer šele 20. kandidat s prednostne liste odločil za najem.
1